BLODNJAK

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Home
Up

Detektivka, ki sloni na nekaj resničnih dogodkih, povezuje pa jih moja domišljija. Dogoderk z oblačili   v parku je resničen. Nekega jutra sem zagledala na klopci ženska oblačila. Na policijo sem poslala mail, a se ni nihče na to odzval. Janita je resnična oseba. To je  moja teta, ki je po vojni pobegnila s Štefanom (Lucijan) v Avstrijo, v Innsbruck. Bila je nesrečna, zapila se je in umrla v nenavadnih okoliščinah, ki niso bile nikoli razjasnjene. Vsake počitnice od 14. leta naprej sem pri njima preživela dva meseca in pomagala  v njuni gostilni, tako da so  opisi gostilne in zaposlenih resnični. Tudi to drži, da je bil Štefan (Lucijan) nesposoben in bi brez moje tete propadel. In pa, da si je na koncu našel drugo žensko, moje tete pa iz finančnih razlogov  ni hotel zapustiti, strašil jo je, da v Jugoslaviji pobijejo vse, ki so pobegnili čez mejo. Verjela mu je in vse globje tonila.Knjigo posvečam svoji mrtvi teti Jožici.

 Še odgovor na vprašanje, zakaj sem za detektivki izbrala dve osemdesetletnici. Zato, ker uradne inštitucije, ki bi morale hitro in učinkovito raziskati kriminalna dejanja, pogosto odpovedo in včasih moraš stvar vzeti v svoje roke, če hočeš priti resnici do dna. V tem primeru sta šli po poteh kriminalnih dejanj dve preprosti osemdesetletnici in le z uporabo lastnih možganov, logičnega mišljenja, razvozlali marsikaj.

                                      

 

 

 

izdelala Monika Štojs

Stran urejuje Magdalena Cundrič