Pisatelj temno stran zemlje, se pravi vse, kar se mu je hudega v življenju pripetilo, opisuje lahkotno in šaljivo, simbolika za šaljivostjo pa je globoka in da misliti. V romanu se pisatelj umakne s Pogliča v gmajno, kjer prebiva kot izgnanec sam, kasneje se mu pridružita še dva njegova jaza, v obliki simpatičnih fantov, Norček in Ahasver. Zanimivi so ljubkovalni izrazi, s katerimi ju poimenuje: lintverna, moja potrkona, moja kruleža, moja fantalina, moja malavdra, moja junačka, moja muleža, moja izobraženca, moja lipicajnerja, moja bodjutreba itd. Tudi v resničnem življenju se je pisatelj, odrinjen od, predvsem literarne družbe, umaknil v simbolično gmajno, kjer mu družbo delata le dva njegova jaza, katerima je v romanu dal ime. Ne hodi naokoli, ker ne more, pa tudi boji se, vendar pa s svoje gmajne opazuje dogajanje na Pogliču, ki je pravzaprav ves svet v malem. Opazuje,  kritično ocenjuje in se mu iz varne razdalje posmehuje.

Magdalena Cundrič