BREG

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

DREVO

Drevo, ki sebe, drevo,

je zapustilo,

mi je v roke vsililo

svoje berilo.

Kaj pa potlej,

če te bo žalostilo!

 

Kako sem ti zaupal, drevo,

da ne boš me izdalo,

zdaj pa vidim,

da sem zate premalo.

Saj vedel nisem,

da vzameš, kar jemlješ,

za davek in balo.

 

P I S K R Č E K

Čigav je piskrček

na tleh,

prazen in razbit!

Nekdo je lačen

in je žejen.

Mora biti res odkrit?

   Ga je roka zabolela

zaradi piskrčka

pretežkega?

Se mu bo roka posušila,

pa zaman uči se,

kako naj se kesa!

   Piskrček, oj piskrček,

kaj pa potlej,

če nisi hotel biti moj!

Noge moje,

počasne in betežne,

se nikar ne boj.

  

Ž E L J A

Jaz bi rad cigajnar bil,

pa ni več ciganov.

Rad bi kupil sivi grad,

pa nimam karantanov.

Rad bi vaški črednik bil,

pa je črna kuhinja moj hram.

V hleve ne zahajam,

in nobene krave ne poznam.

 

Rad v nebesa bi pogledal,

mislim, da so prazna.

In če to bi kje povedal,

bi rekli, da je moja duša blazna.

Sužnjev polna vaška je antika,

a presunljivo lep nebesni je barok.

Sedanjost pa brez spomenika

mojemu bi čudenju zlomila lok.

 D R U Ž I N A

V imenu gospodovem

je vsa družina zbrana,

da izroča desetino

in tlačana.

Družina, zdaj objokana

in zdaj pijana.

 

U S O D A  U S O D E

Te prežvečeni prežveči.

Oba v gospodovi sta vreči.

Ko boš v njem zaglavil,

kako se mu boš zoperstavil?

(Usode imajo usodo,

človek zablodo.)

 

M E J A

S kom pa kamen spi?

In mu lahko noč želi!

In kdo pesek meče mu v oči

čez mejo, ki se skriva v jaz in ti!

 

N A S V E T

Sveta ni treba reševati.

Se ga je treba samo bati.

Z njim se vojskovati

za letino in zgodovino hkrati.

Home
Up

                                      

 

 

 

izdelala Monika Štojs

Stran urejuje Magdalena Cundrič