GORAZDOV DNEVNIK

Home
Up

valentin.cundric@telesat.si

magdalena.cundric@

gmail.com

 

 

 

website tonight analytics

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

BESEDA AVTORJEV

 

Ideja za roman GORAZDOV DNEVNIK je nastala na osnovi eseja o Cirilu in Metodu z naslovom Glagolica, objavljenem v zbirki esejev Preteklost bo prihodnost. Avtor, Valentin Cundrič.

Ob Cirilu in Metodu, Apostoloma Slovanov, imenovanima tako, ker sta se borila za to, da bi bilo ljudem dovoljeno govoriti in da bi bili nagovorjeni v svojem, maternem jeziku, se nama je kar sama od sebe ponujala paralela s koroškimi Slovenci, ki se že ves čas borijo za isto. Za svoj jezik in s tem za upravičenost do obstoja.

Dogajanje sva postavila v čas pred koroškim plebiscitom, v čas, ki je bil neznansko turbulenten. Rane, zadane v prvi svetovni vojni, se še niso zacelile, ko so se že začele nove bitke. Bitke za to ali naj bo Koroška priključena Kraljevini SHS ali Avstriji. Vzdušje takratnega časa sva nakazala z nezadovoljnimi in prestrašenimi kmeti, pa z nemčurji, ki so bili strah in trepet slovenskega prebivalstva in Slovencem naklonjenega prebivalstva na Koroškem, z Nemcem, ki je moral izstop iz nacistične povojne organizacije plačati z življenjem, prav tako pa njegova žena.

Dokaj resnične dogodke v času okrog plebiscita, če gre zaupati virom, sva vtkala v dogajanje, ki ga je povzročil izmišljeni dnevnik, imenovan Gorazdov dnevnik, ki se je čudežno pojavil le nekaj mesecev pred plebiscitom. Nastal naj bi v devetem stoletju, napisal pa naj bi ga Gorazd, Cirilov in Metodov sodobnik in prijatelj, kasneje Metodov naslednik. Dnevnik je pravzaprav apokrif, saj so opisi  in trditve v njem povsem drugačni, kot jih prikazujejo zgodovinski viri. To pa popolnoma vrže iz tira mladega koroškega profesorja zgodovine, Marka, ki se nikakor ne more sprijazniti s tem, da sta bila Ciril in Metod izdajalca, ki sta delovala proti Slovanom, še bolj Slovencem in da na Koroškem že od devetega stoletja ni nobenega Slovenca več, vsi, ki se imajo za Slovence, imajo zatorej germanske korenine. Markove etimološke raziskave, poleg tega, da je zgodovinar je tudi navdušen etimolog, dokazujejo drugače.

Ker se Marko zave, takoj ko prebere odlomek iz dnevnika, kakšen uničujoč vpliv bodo trditve v dnevniku imele na izid plebiscita, posebno pri tistih, ki so še vedno nihali, kako naj se odločijo, in teh ni bilo malo, se odloči, da bo dnevnik poiskal in tudi pisca, ki za tem stoji. V upanju, seveda, da dokaže, da gre za neresnice.

Pot do dnevnika ga zanese najprej v Benetke, v arhiv. Ta pot pa je obnem tudi začetek zveze z mladim dekletom Nežo.  Neža sicer ni Korošica, je Gorenjka, vendar je s Koroško tragično povezana. Njeno tragičnost pa poglobi še razkritje skrivnosti njenega rojstva. Šok, ki ga ob tem doživi, jo požene v beg. Znajde se v Benetkah, kjer naleti na Marka. A preden se med njima razvije ljubezen, morata oba skozi hude, pogosto življenjsko nevarne preizkušnje. Vsekakor pa je zaključek njunih čudnih srečanj veliko obetavnejši in obljublja svetejšo prihodnost,  kot pa jo Koroški obljublja izid plebiscita.

Roman sva začela pisati pred dvema letoma. Že takrat sva imela izoblikovano vsebino. Nisva vedela, da se bo čez dve leti na Koroškem znova pojavilo vprašanje ali je na Koroškem slovenski jezik  dovolj cenjen ali ne. Če so v romanu kakršne koli podobnosti z zdajšnjo situacijo na Koroškem, so zgolj slučajne.

                                                                                                                                             

                                      

 

 

 

 

 

 

 

 

 

        

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Stran izdelala Monika Štojs

Stran urejuje Magdalena Cundrič