valentin.cundric@telesat.si

magdalena.cundric@

gmail.com

 

 

 

website tonight analytics

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V SONCU Z MANO BO
HODILA.
SE V  DEŽJU MI
SKRILA.

 

 

Moj vrt iz vode in zemlje
 

V mojem vrtu vode je veliko,
zemlje pa še več.
Mi ptički pojejo
in v vodi čofotajo.


V zemlji krti rove kopljejo,
da v njih prebivajo.

To so pa kaj čudne sobe-
brez rož in slik po stenah .


Metulji pa ne pojejo   

in rovov si ne kopljejo,
samo lepoto svojo razprostirajo
med kamni, rožami, ljudmi.


Za popotnega človeka
skoz gozd se potka vije
popotnik pa ne hodi sam,
z njim hodijo skrbi.

Za gozdom je vasica.
hiše slamnate so, stare.
tam ljudje so stari,in med njimi
se igrajo mačke s psi.

Za vasjo je ozka reka
in čolnar ki čaka
da odpelje njega,
ki po svetu hrepeni.

 

Je prišel klicaj

in vprašal je: zakaj?

Pomota, oh,

od kdaj 

sem jaz vprašaj!

 

 

 

 

 

Tadej Štojs, šprotni oddelek,1.letnik (2011)

 

Zeleno od zavisti.

Zeleno spomladi.

Oboje je v navadu.

 

Navzgor se vzpenjaš.

Navzdol pa padaš.

Nikoli ne miruješ.

 

 

Tadej Štojs, šprotni

 oddelek,1.letnik (2011)

 

Zeleno od zavisti.

Zeleno spomladi.

Oboje je v navadu.

 

Navzgor se vzpenjaš.

Navzdol pa padaš.

Nikoli ne miruješ.

TADEJ ŠTOJS

Osnovna šola Prežihovega Voranca Jesenice; 9.b.r.(2010)

 

Če mir potrebuje vojake,

puška seje smrt,

medtem ko plug orje za setev.

 

Ko bi mir roža bil,

bi bila ta roža

bujnih barv in dišeča.

 

Bom pisal miru,

kaj je moja želja,

in naj pride!

 

Dajmo miru prestol,

da bo kraljeval

z biriči in brez njih!

 

O miru govori žlica na mizi.

Slišijo jo tudi

najbolj gluhi.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Tadej Štojs, 2. športni razred Gimnazije Jesenice (2012)

 

Pomlad je vljudnost leta,

vsebina ptičje pesmi,

ki jo slišim.

 

Poletje kot sonca odtis.

Ljudje pa begajo, blodijo

kot iz ujetništva.

 

Jesen je odlitek

podedovanega pričakovanja,

ki bo neuresničeno.

 

Zima je hodila

vse leto za mano,

in me je ulovila.

 

 

Pomlad si zapomni

naš dvom v njo,

in ne pride.

 

Poletje poskrbi

za sonce

in za senco.

 

Jeseni segamo z roko

v višino,

po sadovih.

 

Da bi zima

zgrešila naš naslov,

se še ni zgodilo.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                      

 

 

 

 

 

 

 

 

 

        

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Stran izdelala Monika Štojs

Stran urejuje Magdalena Cundrič