POŠEVNICA V SINJEM

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Home
Up

 

                   

                                              

Me Sanje spijo, in mi mrki vnuki
ščebečejo obiske, ki posejejo stvari
čez rob sveta, da me milujejo zasuki
v podobo, ki se v čas in kraj ji ne mudi.
Se Spanju zdim, iz pajčin pozabljênja
sem dvignil plug in brano bosonog
kot šlem. Pozdravil kralje spremenjênja
stoje. Sam svoj trinog.
 
Čigavih črnih ran  se gledat vračam,
naslonjen na spomin, ki bo berilo
krepil, in krade me igračam
zagrobnim? Z jokom in prisilo.
Kako da molk z menoj ravna
kot z bolnim in rastlino ovelo?
Kakor da rano črno našel bom doma.
In se bo zadnje Leto res pričelo

 

.
 

  

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                      

 

 

 

izdelala Monika Štojs

Stran urejuje Magdalena Cundrič