TISA

Home
Up

valentin.cundric@telesat.si

magdalena.cundric@

gmail.com

 

 

 

website tonight analytics

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Pesniški zbirki Tisa je dodan CD, na katerem je 63 pesmi iz zbirke. Bereva jih Valentin in Magdalena Cundrič. CD je namenjen tistim, ki zaradi slabega vida ne morejo brati. Se pravi slepim in slabovidnim, med katere spadam tudi jaz.

T I S A

 

Meče

soha tise

boječe in proseče

odtise

svoje ječe,

kot da bori se

za nekaj sreče.

   Bo uspelo

stoletno celo

zapustiti,

kot da gre na delo,

in želi se sniti

z upanjem, ki se je razodelo.

   Kreposti kot nasveti

dozorijo z leti

v zaobljubo, ne imeti.

Kot iz kletvine

se tisa v svet podaja

po usodo in spomine

po stezi šetraja,

brez lišaja

iz zapuščine

kraja.

 

 Z V E R  I Z  B E S E D E

 

Čutim poglede

Zveri iz besede.

Name preži,

k meni prisede

v podobi prijazne,

zgovorne sosede.

   In kmalu spoznam,

da moja soseda

za mizo pod križem

z družino poseda,

in da ni tista,

ki v oči me zdaj gleda.

   Ubogam jo, gostjo,

daj me govori,

mi ukazuje,

v srajci odpeti in nori,

in kot ljubimec

zjutraj ob zori!

   In rečem ji:

kdo bo pa moje govoril!

Pa mi odvrne:

ta, ki hudo ti bo storil,

in da bo tvoje govoril,

te bo umoril.

 da v usodo mojo se podpiše.

 

 

  

 

 

 

 

 

 Z A R O T I T V E

 

Zaradi dostojanstva

stola v veži

in porekla postelje v temi,

da prostor izven nas

je slep in gluh in nem,

naj ne drži!

   Z menoj je, kakor jaz

nič hudega sluteča,

beseda revnega stanu.

 

Z mano je domača,

slepa, gluha

spremljevalka v snu

   In podnevi, ko pove mi,

da ne vidi, da ne sliši,

a da nič ji ne prepreči,

da omečila ne bi svetlobe,

ki se bliža kot prerokba

proti moji sreči.

 

  

T A K R A T

 

Pa takrat bo

se spet koledovalo.

Pa ne možje človeški,

angeli prihajajo po balo.

Pa takrat bo

nekdo izterjal hvalo in zahvalo.

Kako bi ljudstvo

z njim se vojskovalo!

   Pa takrat bo

vsega za vse premalo.

A našlo bo se,

kar se ni iskalo.

Pa Zemlji bo še bolj drselo,

še bolj se ji vrtelo.

(Je vrag ukradel bogu šalo.)

 

 O T R O K

 

Se stisne k meni

obraz teme.

Kaj hoče, sem odklenil

in zaklenil še.

Pa nikdar več

ne trka dan.

Si koplje grob

korake stran?

   Me obraz teme

od sebe bo odrinil?

Doslej prijateljstvo

samo je hlinil?

Kot da že je polnoč

in strahovi

moji so očetje

in sinovi.

S E D M I N A

 

Bo eden manjkal

in mu bodo vzeli

obleko, denar, spomin.

In odveč jim bosta

njegov oče,

njegov sin.

   Pa kdo bi se vprašal:

Žena njegova, vdova,

kaj sama dela?

Kot da jo slišijo,

da jih je, kot že večkrat,

vnovič preklela.

 

 P R E R O K B A

 

Jutro je dolžno, da pride,

a se bo zgodilo,

da ne bo prišlo.

In ne drevesu na pragu

ne meni v veži

do dolžnosti ne bo.

   Na vprašanje:

kje si, nihče

ne bo odgovoril.

Nobeden zahlipal:

zakaj, zakaj

si mi to storil.

 

 P R I V O L I T E V

 

Tukaj sem, na voljo,

da hlapec sem ali gospod

beraču, ki stoji na vrtu,

kot da nikoli ni odšel na pot.

In zida svojo hišo, a tako,

da ruši mojo; moja vrata

je odnesel. Pa za koga zida

angelski nomad, ki nima brata!

Moja privolitev? Je ne potrebuje,

kot ne potrebuje svoje hiše.

Ga obsedla je jezljiva želja,

 

 

                                      

 

 

 

 

 

 

 

 

 

        

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Stran izdelala Monika Štojs

Stran urejuje Magdalena Cundrič