TROEDINOST

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Home
Up
UVOD 
 
Tale tekst ima svojega angela branitelja, in ga slišim, kako kleplje svoj meč.
   Na samem začetku človek ni imel stalnega angela varuha, saj je Bog Stvarnik sam hodil po zemlji, da je opominjal in svaril. Modrovanje praosebam ni šlo od ust, pomanjkanje besednega zaklada in pravopisa, strah pred hudičem in Bogom, vendar nas prevzame spoštovanje ob sami misli nanje, na njihovo knežjo hojo po svetu, na njihove kraljevske ukaze in duhovniško pomenljivost. Praosebe, pravim. Tukaj imam v mislih prvo trojko izbrancev: Abrahama, Lota in Saro. Ne pomanjšujem jih do namizne velikosti, da bi jih laže opazoval. Kajti oni so gojili drugačne stike z javnostjo kakor danes njihove nadomestne osebe ali persone ali adekvati, ki naj jih navedem: Bush, Laden in Božji zastopnik na Zemlji. Vpogled v zadnje, sodobno, trojstvo je kot seansa, ki te osebe posveča oziroma zaznamuje s pečatom oblasti… O taki božanski truli je Bog Oče kdajže dejal: …če že hočete kralja, ampak ga boste morali ubogati!
   Sodobna trojka (Bush, Laden, Božji zastopnik na Zemlji) je s prvo (Abraham, Lot, Sara) zaporedna. Veliki trije – ali Bush, Laden, Pontifex ali pa Abraham, Lot, Sara so pa vzporedni.
   Na hitro bo bralec pomislil, da med prvo in zadnjo trojko ni nič skupnega, po dolgem premisleku pa bo uvidel, da ne gre za odvrženo in preplezano obleko, temveč za zelo žive persone, nekoč in sedaj. Ne gre za samo ali slabše in boljše odigran vtis domačnosti, če dobro prisluhnemo, slišimo, kako volk tuli skoz zgodovino.
   Že v lastnih imenih krajev in praoseb ter današnjih person je skrita dražljiva enakost. V dogodkih, ki jih narekuje življenjepis praosebe, je očita nepojmljiva preroška stalnica, in marsikaj lahko enostavno prepišem iz preteklika, in napovem, da se bo jutri zgodilo..
   Ko se rodi adekvat (recimo Bush)  praosebe (Abrahama), se nit duhovne vezi ne pretrga, in ker še/že govorijo, da je materija pred duhom, jemljemo rojstvo adekvata kot dogodek v ozki človeški družini, ne da bi vedeli, kako ga praznujejo onstran, na začetku človeške vrste, s predpravico, da ga podtaknejo, zdaj nam, bržčas ne kot nanese in kot se jim zazdi, temveč kot je v duhovnem svetu nujno.
  Perspektiva ali sledljivost našega porekla odkriva tudi obe skrajnosti človekovega obnašanja:
-kot da je človek odgovoren samo Bogu in bognedaj sočloveku, vsaj malo
-kot da ni odgovoren ne Bogu in še manj svojemu bližnjemu
 Tekst o trojki lahko njene osebe  nadkrili, ko tekst o praosebah dela kopije, se lahko vanje vtihotapi kakšna napaka, čemur tam onstran porečejo genetski popravek, mi pa do tega izboljšanja čutimo hipotetično obremenilen odnos, po kmečko povedano: prevelik vsebinski udar preveč novega.
   

 

 
 

 

                                      

 

 

 

izdelala Monika Štojs

Stran urejuje Magdalena Cundrič