ZAJTRK POD PALMAMI

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

ROMAN,

izšel marca 2018

ZAKAJ SEM NAPISALA TA ROMAN?

 

Minilo je štirinajst let, odkar sem odšla v pokoj. Tako kot mnogi, sem ga težko čakala. Lepe, a naporne službe nisem pogrešala. Končno sem bila svobodna. Končno sem lahko počela, kar mi je srce poželelo.

 

A bolj ko so leta tekla, bolj sem se začela zavedati staranja. Prej sem bila obkrožena z mladimi v šoli, z mladimi doma, njihova mladostna energija se je  pretakala tudi vame. Potem sem šolo zapustila, otroci in vnuki so odrasli, ostala sva z možem sama. Več ali manj sem se začela gibati med ljudmi svoje starosti in pa starejšimi. Videvala sem stiske in tegobe, ki so me  pretresle. Če sem hotela ali ne, so se mi vsiljevala vprašanja, kot so: kaj bom, če zbolim; naj se prijavim v dom ostarelih že sedaj, da bom takoj na vrsti, ko ga bom potrebovala; kaj bo z možem; kako naj zapolnim svoje dneve, da ne bom imela občutka, da življenje nima več nobenega pravega smisla; da ne bom zapadala v brezvoljnost, depresijo. Doživela sem smrt dveh dobrih prijateljic. Vse bolj sem razmišljala o pomenu in smislu življenja in pomenu in smislu  smrti. Kaj pravzaprav sta v resnici? Predvsem pa sem se začela spraševati, o tem, ali po sedemdesetem letu še lahko pričakuješ kakšno presenečenje, kaj takega, kar te za nekaj trenutkov ali let potegne v edinstven občutek, da živiš, zares živiš, doživljaš, prejemaš in daješ ali je vsega za vedno konec.

 

Z vsemi temi vprašanji se ukvarjam v romanu Zajtrk pod palmami. Pomagal mi je, da sem ugotovila, da imam, dokler bom zdrava, še mnogo možnosti, mnogo izhodov tik pred nosom, če jih bom le hotela videti. Življenje je nepredvidljivo in polno presenečenj. Tudi dobrih, ne le slabih. Seba, beduina iz romana, ne bom doživela, to je jasno. Njegovo razmišljanje o življenju in smrti, pa je razmišljanje modrecev, razmišljanje, ki sem ga osvojila in ki mi daje upanje. Dokler si živ, posebno še, če si zdrav, je vedno upanje, ne glede na starost.

 

 

Home Up

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                      

 

 

 

izdelala Monika Štojs

Stran urejuje Magdalena Cundrič