ŽIVMUTEC

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

   

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
Home
Up

 

Kdor bo z mano

jabolka nabiral,

jih bo v rano

in se bo oziral

naokrog v neznano,

kot da bi umiral.

Kretnjo razuzdano,

kdo bi jo oviral!

 

Ko bo meni

jabolko ponudil,

mu bom rekel:

res si se potrudil;

tukaj z mano

mnogo si zamudil,

zdaj se boš pa

mrtev zgrudil.

 

Jablana si te lasti.

Jablana te že ima,

pesterna te obdrži

kakor zeta in moža.

V njeni večni sli

kupček boš snetja.

Dolgo se že govori,

da je jablan brez srca.

 

Lokvanj je na vodi

letni svobodnjak.

Lastovičji se gospodi

nudi kot zaščitni znak.

 

Rožmarin na zidu

v duhu se košati.

V ženinovem se prividu

vidi prvega med svati.

 

Zadiši negnoj

v binkošti in opomin,

ko veleva, da postoj

med vrsticami bližin.

 

Žito pozabilo

zaplevelnjeno bo sebe.

V žetev bo zavpilo,

naj se ga zagrebe.

 

Sveča bo gorela

v veži in na nebu.

Množica hitela

v postelj in k pogrebu.

 

 

 

Ostanite z mano,

če se ne mudi vam spat.

Bom oblečen v slano,

pa čeprav je že pomlad.

 

Bom govoril kakor rožam,

kakor pticam revnim,

da nikogar ne ogrožam

s plesom prepohlevnim.

 

Ostanite, saj odmiku

prepuščen bom klonil

in zamrl v lastnem vzkliku,

da bom svet zaslonil;

 

da me jutro ne predrami

in Bog z vami!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

                                      

 

 

 

izdelala Monika Štojs

Stran urejuje Magdalena Cundrič