Svoj prvi roman AMBIS sem poslala na anonimni natečaj Prešernove družbe. Nisem pričakovala, da bo izbran. Težko opišem, kakšni občutki so me prevevali, ko sem dobila sporočilo urednika, da bo roman natisnjen. Vsekakor so bili lepi.

V njem opisujem  kruto usodo svoje pogumne, bojevite in poštene tete Jožice. Njen odnos do moških in moških do nje se mi je zdel univerzalen. In res mi je precje žensk, ki so knjigo prebrale reklo, 'kot bi opisovala mene'. A v romanu ne gre le za odnos ženska moški in obratno. Dogajanje je postavljeno v čas po drugi svetovni vojni, politična scena pa razkriva, da so v bitki za stolčke in denar in politično nadmoč,spletke, izdaja najbližjih, sovraštvo, krutost in pomanjkanje empatije prav tako univerzalni.